Velelnik = Imperative
Velelnike uporabljamo, ko naročamo, ukazujemo, svarimo, dajamo navodila, predloge, nasvete in pri prošnjah (pri slednjih navadno dodamo “please”).
- Give me that book, please. = Daj mi tisto knjigo, prosim. (prošnja)
Velelnik tvorimo z golim nedoločnikom (nedoločnikom brez “to”). V slovenščini pogosto na koncu velelnih povedi delamo klicaj, v angleščini je klicaj v velelnikih redek in v rabi samo, kadar velelnik želimo še posebej poudariti.
- Come. = Pridi!
- Stop yelling! = Nehaj vpiti!
Velelnik zanikamo z don’t:
- Don’t be late. = Ne zamujaj.
Velelnik navadno nima osebka, ta je jasen iz konteksta. Če želimo osebo izpostaviti, pa osebka ne izpustimo:
- Don’t you speak like this! = Ne govori tako!
Velelnik za prvo osebo množine (takrat, ko mislimo tudi nase) tvorimo z “let’s”:
- Let’s have some fun. = Zabavajmo se!
Tu je nikalna oblika “let’s not”:
- Let’s not go to the cinema. Watching movies is boring. = Ne pojdimo v kino. Gledanje filmov je dolgočasno.
1) Nekaj primerov
- Watch out! = Pazi! (opozorilo)
- Don’t cross! = Ne prečkaj! (opozorilo)
- Eat an orange – it’s much healthier than a cookie! = Pojej pomarančo – veliko bolj zdrava je kot piškot! (nasvet)
- Don’t be late! They really don’t like that. = Ne zamujaj! Tega res ne marajo. (nasvet)
- Please take a seat. = Vsedite se, prosim. (prošnja)
- Please wait here.= Prosim, pošakajte tukaj. (prošnja)
- Please hold the line. = Ostanite na liniji, prosim. (prošnja)
- Please don’t smoke here. = Prosim, ne kadite tukaj. (prošnja)
V uradni angleščini se namesto “please” v prošnjah uporablja tudi “kindly”:
- Kindly return the copy as soon as possible. = Vrnite izvod čim hitreje. (prošnja)
- Kindly forward this to the HR department. = Posredujte to kadrovski. (prošnja)
- Kindly send me 3 copies of your brochure. = Prosim, pošljite mi tri izvode vaše brošure. (prošnja)
0 Komentarji