Angleščina kot lingua franca

Ime “lingua franca” izhaja iz italijanščine in pomeni “prost jezik” v pomenu ne vezan na kak narod. Lingua franca je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno komunikacijo. Skozi zgodovino so to funkcijo opravljale koine grščina v starem veku, latinščina in benečansko narečje v srednjem veku ter francoščina od šestnajstega stoletja dalje. Na Srednjem vzhodu sta bili lingue franche aramejščina in perzijščina, v Indiji sprva sanskrt nato hindijščina, v vzhodni Afriki svahili, na pacifiških otokih bislama, drugod po svetu v različnih obdobjih pa razni pidžini.

Razširjenost nobenega izmed zgoraj naštetih jezikov pa se ne more primerjati z današnjo razširjenostjo angleščine, ki ji je uspelo povsem osvojiti svet. Na začetku 21. stoletja je ta jezik govoril vsak četrti zemljan, skupaj milijarda in pol ljudi, od katerih je bilo štiristo milijonov takih, ki jim je bila angleščina materni jezik, vsi ostali pa so se ga učili kot tuj jezik.

Angleščina je danes jezik znanosti, tehnologije, letalskega prometa, poslovanja, Krščanstva (je uradni jezik Svetovnega odbora cerkva) in bančništva (Evropska centralna banka si je navkljub temu, da ima sedež v Frankfurtu, in dejstvu, da nobena članica Evropske monetarne unije nima angleškega jezika za glavni jezik, slednjega izbrala za uradni jezik).

Kot uraden jezik so si ga določile številne mednarodne organizacije, ki bi po ocenah strokovnjakov brez tega lahko pol proračuna porabile za stroške prevajanja: Skupina svetovne banke (World Bank), Mednarodni olimpijski komite, UNESCO, UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Mednarodna agencija za jedrsko energijo, Evropska unija in še bi lahko naštevali.

Razumevanje tega jezika nam v veliki meri olajša potovanja, saj se veliko lažje znajdemo. Z znanjem angleščine razumemo prometna obvestila po radiu, prometne znake, navodila na letalu… V katerikoli hotel ali restavracijo po svetu vstopimo, bodo po vsej verjetnosti znali vsaj osnovno angleško in nam v restavraciji ponudili še angleški menu.

Angleščina je postala tudi osnoven jezikoven medij v novem ekonomskem okolju, saj daje dostop do znanja in tehnologije ter možnost komunikacije z ljudmi drugih narodnosti. V 80% je zavzela internet, to nepogrešljivo sestavino poslovanja, ki nam omogoča dostop do številnih za uspešno poslovanje pomembnih informacij.

Po vsem povedanem lahko zaključimo, da angleščina v današnjem svetu igra pomembno vlogo in da je investicija časa in denarja v učenje tega jezika brez dvoma dobra naložba, ki bo slej ko prej povrnjena.