Vrste odvisnih stavkov = Types of Relative Clauses
Obstajata dve vrsti odvisnih stavkov:
DOPOLNJEVALNI ODVISNI STAVKI (non-restrictive relative clauses)
| OMEJEVALNI ODVISNI STAVKI (restrictive relative clauses)
|
Dopolnjevalni odvisni stavki nam ne povedo, katero osebo ali stvar ima govorec v mislih. O kateri osebi ali stvari je govora, nam je jasno, saj so te že dovolj določene/definirane. Dopolnjevalni odvisni stavki nam dajo samo dodatno informacijo o stvareh/osebah.
V zgornjih primerih, so stvari/osebe, ki so s svojimi imeni že dovolj definirane, sledeče: Ms Eliza Adams, Val Hudson, eBay. Če izpustimo dopolnjevalne odvisne stavke, to ni ključnega pomena za razumevanje povedi, saj ti vsebujejo samo dodatno informacijo in pomen celotne povedi se še vedno ohrani:
| Omejevalni odvisni stavki povedo, katero osebo ali stvar (ali kakšne vrste osebo ali stvar) ima govorec v mislih. Če jih ne bi bilo, ne bi vedeli o kom/čem je govora.
Ste opazili? – “a store where I could buy this” nam pove katero trgovino, – “Protestors who do damage” nam pove kakšne vrste protestniki, – “people who smoke their whole life” nam pove kakšne vrste ljudje. Če izpustimo omejevalne odvisne stavke, to vpliva na razumevanje povedi.
|
V teh odvisnih stavkih pišemo VEJICE. | Pri teh odvisnih stavkih NI VEJIC. |
V obeh vrstah odvisnih stavkov za ljudi uporabljamo “who” in za stvari “which”. Obstajajo pa nekatere razlike: | |
Ne moremo izpustiti “who” ali “which”:
Uporabimo lahko “whom”, kadar je to predmet:
| “Who/that/which” lahko izpustimo, ko je to predmet:
“Whom” se tu navadno ne uporablja. |
Ne moremo uporabiti “that”:
| Lahko uporabimo “that”:
|
V obeh vrstah odvisnih stavkov lahko uporabljamo “whose” ali “where”:
|
0 Komentarji